Zgodovina

Krajevni svet Ljubljana je upravnemu odboru sindikata Litostroj leta 1949 dal pobudo za ustanovitev litostrojske pihalne godbe. Takrat je obstajala Šišenska mladinska godba (ustanovljena leta 1945), ki jo je vodil Leander Pegan, po ustanovitvi litostrojske godbe pa je prevzel njeno vodenje. Prostore za vajo so imeli v Zadružnem domu v Guncljah.

Prostor v Zadružnem domu Gunclje ni bil primeren za vaje, zato so učenci industrijske kovinarske šole Litostroj organizirali udarniško akcijo in prostor tudi uredili. Prva koračnica, ki so jo naštudirali, je bila “Na straži”.

Godba je 1. maja 1950 v zgodnjih jutranjih urah v Šentvidu in v litostrojskem naselju pod vodstvom Leandra Pegana zaigrala nekaj koračnic. Ob tej priložnosti je dobila tudi svoje ime Mladinska godba Litostroj.

Godbeniki so želeli napredovati, zato je bilo potrebno nabaviti boljša glasbila, notni material in uniforme. Pri tem jim je v veliki meri pomagala sindikalna podružnica v podjetju. Leta 1954 so na Koroškem sodelovali pri uprizoritvi Miklove Zale, na izletu zamejske mladine na Opčinah pri Trstu so izvedli celovečerni koncert, sodelovali so na srečanju hrvaške in slovenske mladine v Kopru in Bujah. 1955 so v Ribnici sodelovali na osrednji proslavi ob 10. obletnici osvoboditve. Leta 1957 so ob proslavi 15-letnice bitke na Sutjeski osvojili prvo mesto med amaterskimi pihalnimi orkestri. Med poslušalci je bil tudi predsednik Tito. S svojimi vižami je godba v Piranu razveseljevala gledalce na tradicionalnem krstu pomorščakov septembra 1959.

Godbeniki so prizadevno in z veseljem sodelovali na vseh proslavah, obletnicah, ustanovitvah podjetij ter ob večjih slavnostih v kolektivu. Predsedniško mesto je za kar poldrugo desetletje prevzel Ante Burić, ki je kasneje postal tudi častni član orkestra. Leta 1963 so izvedli uspešen nastop ob prvomajskih praznikih za Radio Ljubljana. Godba je istega leta sodelovala na prvem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije, kjer je v drugi težavnostni skupini zasedla 1. mesto. Orkester je leta 1967 odšel na gostovanje v Milevsko na Češkoslovaškem.

20. obletnico delovanja je godba z jubilejnim koncertom praznovala skupaj z občani v OŠ Valentina Vodnika. Godba se je 1971 preimenovala v Pihalni orkester Litostroj. Leta 1974 je predsedniško vlogo v orkestru prevzel Maksimilijan Kričaj, ki je to vlogo z vmesnimi presledki opravljal vse do leta 1997, za kar smo ga kasneje tudi imenovali za častnega člana.

25. obletnico delovanja so 22. maja 1975 praznovali v mali dvorani hale Tivoli, orkester pa je prejel plaketo mesta Ljubljane. Gostje slavnostnega koncerta so bili folklorna skupina France Marolt in Ansambel Mihe Dovžana s pevko Ivanko Kraševec.

Potem ko je orkester kar 27 let vodil Leander Pegan, dirigentsko vlogo prevzame Blagoje Ilić. Orkester je začel sodelovati z glasbeno šolo Franc Šturm, ki je štipendirala kar lepo število novih mladih moči.

Orkester je leta 1978 prejel priznanje Skupščine občine Ljubljana-Šiška za področje kulture. Godbeniki so sodelovali pri snemanju filma Sedmina, oblečeni so bili v italijanske uniforme.

Slavnostni koncert ob 30-letnici je bil 30. maja 1980 v dvorani kina Šiška. Začetek koncerta so oznanile fanfare. Isto leto so igrali skupaj z narodnozabavnim ansamblom Veseli Šentvidčani.

Leta 1981 so na tekmovanju pihalnih orkestrov v Kočevju zasedli v drugi težavnostni skupini 2. mesto in prejeli srebrno odličje, na finalnem tekmovanju na Bledu pa bronasto odličje. Isto leto so nastopili v Kumanovem na festivalu pihalnih orkestrov Makedonije kot gosti. Leta 1982 so gostovali s koncertom pri zamejskih Slovencih v Proseku pri Trstu. Na obisk je prišel pihalni orkester ČKD Blansko s Češkoslovaškega, s katerim so v portoroškem Avditoriju izvedli skupni koncert.
Za 35 let delovanja so dobili do sedaj najvišje priznanje, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, posneli pa so tudi gramofonsko ploščo. Leta 1986 so skupaj z ansamblom ljubljanskih mažoretk gostovali v Mostarju in Jablanici.

Leta 1987 je dirigentsko palico prevzel Marjan Stropnik. Za sodelovanje v orkestru je navdušil mnogo mladih glasbenikov, ob tem pa poskrbel tudi za sodobnejši repertoar po zgledu sodobnih evropskih pihalnih orkestrov. Velik poudarek je dal koncertnemu programu za razliko od prej najpogosteje izvajanih koračnic. Leta 1989 so na desetem tekmovanju pihalnih orkestrov osvojili zlato plaketo za koncertni program.

Leta 1990 je orkester posnel kaseto, na kateri se je predstavil s koračnicami. Na tekmovanju pihalnih orkestrov leta 1993 v Žalcu je prejel zlato plaketo v 2. težavnostni skupini in se uvrstil v 1. skupino.

Dirigentsko palico je leta 1994 prevzel Edvard Eberl. Orkester je sodeloval na pustovanju na Reki ter na sejmu v Pliberku. Leta 1997 je vodenje orkestra prevzel Tomaž Grintal, predsednik pa je postal Jože Bergant. Godba je sodelovala na pustnem karnevalu na Igu, naslednje leto pa v Litiji. Godba je imela koncerte v Ljubljani pred Figovcem, v Šentvidu, na Šmarjetni gori nad Kranjem, priredili so novoletni koncert v prostorih Litostroja in v Šentvidu.

Od leta 1999 naprej je orkester vodil izkušeni profesor Franc Gornik. Že istega leta je orkester popeljal na tekmovanje pihalnih orkestrov, kjer so z bronasto plaketo potrdili svojo kvaliteto v 1. težavnostni skupini. Priredili so še koncert v Cankarjevem domu in premierni koncert.

50-letnico je orkester proslavil z jubilejnim koncertom v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani. V tem desetletju je orkester postal samostojno kulturno društvo in začel skrbeti sam zase. Lotiti so se morali reševanja finančnih in prostorskih težav. Prostori na Drabošnjakovi ulici so bili ob stečaju Holdinga Litostroj prodani. Pomagal jim je Litostroj Jeklo ter jim ponudil nadzorno sobo bivše transformatorske postaje, ki so jo godbeniki uredili za vaje.

Leta 2006 je orkester prevzel mlad, a izkušen dirigent Gregor Vidmar, sicer klarinetist v Orkestru Slovenske vojske. Leta 2007 so se udeležili tekmovanja pihalnih orkestrov v Žalcu in tekmovanja v zabavnem programu v Ormožu. Udeležili so se tudi prireditve Naj slovenska koračnica v Mengšu.

Vsako leto so pripravili premierni koncert in božično novoletni koncert v Šentvidu in Podutiku. Sodelovali so na zabavah in kulturnih prireditvah v Cityparku ob otvoritvah ali obletnicah. Vsako leto so s poskočnimi vižami spodbujali tekače na Ljubljanskem maratonu. Večkrat so se udeležili praznika češenj v Goriških Brdih, Planinske pesmi na Šmarni gori, Komarjeve nedelje v Šiški in Rokovega sejma v Dravljah. Odzvali pa so se tudi povabilu Turističnega gospodarskega združenja Izola, kjer so več let zaporedoma izvedli promenadni koncert. Leta 2009 so sodelovali na praznovanju 50-letnice OŠ Hinka Smrekarja ter skupaj s šolskim zborom premierno izvedli tri skladbe, ki jih je dirigent Gregor Vidmar posebej za to priložnost priredil za pihalni orkester.

V tem desetletju so se godbeniki redno udeleževali revije pihalnih orkestrov v organizaciji ZKD Ljubljana. Od leta 2009 pa pod okriljem iste organizacije orkester večkrat letno nastopa na edinstvenih koncertih, ki se izvajajo med vožnjo z ladjico po Ljubljanici.

Orkester je 60-letnico praznoval v Slovenski filharmoniji, kjer so začeli s koračnico, ki jo je ob tej priložnosti za orkester napisal dirigent Gregor Vidmar, z naslovom Naših šest 10. Pri nekaterih skladbah se jim je pridružilo pet pevskih zborov (MePZ Pentakord, Mešani pevski zbor KUD Tacen, MePZ Zora Janče, Moški pevski zbor Corona, Ženska vokalna skupina Šmarnice). Na predsedniškem mestu je Matjaža Mušiča, katerega mandat sta zaznamovali predvsem sprememba financiranja in iskanje novih vadbenih prostorov, zamenjal Matej Gostič. Še vedno aktualni predsednik naše godbe se je med drugim aktivno angažiral pri oživljanju promenadnih koncertov, pri čemer je uspešno povezal vse ljubljanske pihalne orkestre.

Pihalni orkester redno vsako leto izvede tematski premierni koncert. Leto 2011 je bilo posvečeno zimzelenim melodijam. V goste so povabili pevki Eldo Viler in Ano Dežman. Naslednje leto sem jim je na odru pridružil pevec Oto Pestner in Pihalni orkester Ljubljana Vič. Premierni koncert leta 2013 je bil v Centru kulture Španski borci z naslovom Pesmi upora. Gosti koncerta so bili Partizanski pevski zbor in MePZ Zora Janče. Naslednje leto prostora za premierni koncert niso zamenjali, se jim je pa na odru s harmoniko pridružil Marko Hatlak. Večer je zvenel v ritmih tanga. Leta 2015 so na Kongresnem trgu izvedli rock koncert. Na zunanjem odru so se jim pridružili študenti Barklee College of Music. Premierni koncert na prostem je bil tudi naslednje leto, ko so za kuliso uporabili Koseški bajer, posebni svetlobni efekt pa je bil sončni zahod. Koncert z naslovom Nad mestom se večeri so popestrili dijaki KGBL. Športna dvorana gimnazije Šentvid se je leta 2017 zatresla od latino in salsa ritmov. Gosti koncerta Fiesta! so bili plesalci Plesnega salona Salsa. Naslednje leto je bilo posvečeno muzikalom, leto 2019 pa je bilo zopet obarvano plesno. Gosti koncerta z naslovom “plesmuska” so bili ŠKD BAST, Plesni klub Prestige in Folklorna skupina Dolsko.

V tem desetletju je orkester na pobudo našega člana Mihe Jazbinška skupaj z ostalimi ljubljanskimi pihalnimi orkestri oživil promenadne koncerte. Tako ljubljanske pihalne godbe (Pihalni orkester Litostroj, Papirniški pihalni orkester Vevče, Pihalni orkester Bežigrad, Pihalni orkester Ljubljana Vič, Godba ljubljanskih veteranov) vsako nedeljo od maja do septembra izvajajo koncerte na Novem trgu, kasneje so se promenadni koncerti preselili v Tivoli, v zadnjem letu pa zopet nazaj na Novi trg.

Orkester izvaja vsakoletne prvomajske budnice in sodeluje na proslavi ob prazniku dela na Rožniku. Vsako leto so redni gosti na Rokovem sejmu v Dravljah, pa v Kosezah meseca aprila, na praznični december pa na Pogačarjevem trgu. Nekajkrat so popestrili tudi praznik skakalcev na skakalnici v Mostecu. Gostovali so v Sevnici, Metliki, Črnomlju, Pulju, Bakovcih, večkrat na prazniku češenj na Dobrovem, v Izoli in drugod.